Varilni aparati od začetka do danes

Varjenje kot postopek spajanja dveh ali več enakih ali različnih materialov človeštvo pozna več kot 3000 let. Najprej je to bilo kovaško varjenje, kjer je kovač skupaj sestavil dva ločena kovinska (železna) dela.

Varjenje kot ga danes poznamo je staro komaj 100 let. Kot začetek le tega, lahko vzamemo leto 1911, ko je ameriški inženir Lincoln naredil prvi prenosni varilni aparat. Vendar je pred tem prehojena dolga pot od odkritja električnega obloka (leta 1800) do izdelave prvega varilnega aparata.

Prvotni varilni aparati so bili izključno elektro obločni in so uporabljali oplaščene elektrode, ki so zvar ščitile pred vdorom kisika, ki pa zvar naredi porozen z veliko žlindre. Varjenje z oplaščenimi elektrodami je imelo veliko slabosti in za to so se že leta 1930 domislili varjenja v zaščiti žlahtnega plina. Za elektro obločno varjenje se danes skoraj izključno uporabljajo invertrski varilni aparati, v manjši meri pa še transformatorski in tiristorski.

Varilni aparati

Varilni aparati Lincoln Electric

Od takrat se začel silovit razvoj varilnih aparatov in naprav za varjenje. Najprej so to bili elektro obločni varilni aparati in naprave za varjenje pod praškom, po 2. svetovni vojni so primat prevzeli aparati za MIG/MAG varjenje. Za MIG (angl. Metal Inert Gas) in MAG varjenje (ang. Metal Aktiv Gas) se uporabljajo isti varilni aparati. Razlika je le pri zaščitnemu plinu.

Nekako istočasno (za potrebe letalske industrije) se je izpopolnjeval postopek TIG varjenja. Varilni aparati za TIG varjenje zagotavljajo energijo potrebno za vzpostavljanje in vzdrževanje električnega obloka med varjencem in volframovo elektrodo; vse to v zaščiti inertnega plina (npr. Argon in Helij).

TIG varilni aparati omogočajo varilcu večji nadzor nad zvarom kot MIG/MAG varilni aparati. Prav tako zvari so močnejši in kakovostnejši. Glavna pomanjkljivost TIG varjenja je veliko manjša produktivnost oz. neprimerno manjša količina staljene količine kovine.

Poleg naštetih, so še vedno zelo razširjeni uporovni varilni aparati za točkovno varjenje. Uporabljajo se največ v avto in letalski industriji. Postopek je zelo primeren za robotizacijo. V tem primeru govorimo več o robotih in avtomatiziranih linijah kot o varilnih aparatih.

Bistvo tega načina varjenja je, da vsled velikega pritiska in velike temperature, ki nastane zaradi velikega električnega upora na določeni točki kjer se stikata dva varjenca, pride do taljenja kovine. Tako nastane zvar velik približno toliko kot je premer elektrod, ki tiščita na varjenca. Ta postopek se uporablja predvsem za varjenje pločevinastih delov debeline do 6 mm.

Poleg naštetih postopkov varjenja poznamo še naslednje:

  • Varjenje pod praškom,
  • Kemično,
  • Plinsko (avtogeno)
  • Šivno uporovno,
  • Sočelno uporovno,
  • Difuzijsko varjenje
  • Eksplozijsko,
  • Indukcijsko,
  • Ultrazvočno,
  • Udarno,
  • Lasersko …

V praksi so daleč najbolj prisotni varilni aparati za MIG/MAG, TIG, točkovno in elektro obločno varjenje. To velja predvsem za spajanje kovin.